Afera, ki jo je sprožila objava dodatnih zaslužkov rednih profesorjev, zaposlenih na javnih univerzah, je med drugim razkrila pomanjkljiv nadzor nad njihovim izpolnjevanjem rednih obveznosti, tudi dela s študenti. Redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Peter Maček je nedavno v intervjuju za Dnevnik dejal, da se ne spomni, da bi kdo od rednih profesorjev, zaposlenih za nedoločen čas, v zadnjih dvajsetih letih zaradi slabega dela izgubil zaposlitev, čeprav je tako rekoč javna skrivnost, da nekateri sploh ne hodijo na predavanja. Eden od (možnih) mehanizmov nadzora so tudi študentske ankete, a ljubljanska univerza ne želi niti slišati o javni objavi rezultatov, ki jih v anketah dosegajo njeni profesorji. Študentski svet univerze tako v mnenja študentov o rednih profesorjih nima vpogleda. Nikoli.
Študenti v omenjenih anketah, ki jih fakultete izvajajo vsako leto, ocenjujejo študijski proces, programe, predmete ter pedagoško delo učiteljev in sodelavcev. »Na osnovi rezultatov ankete organi članice in posamezni izvajalci izboljšujejo študijske programe, način njihove izvedbe in pedagoškega dela,« piše v pravilniku ljubljanske univerze. A do rezultatov javnost, vključno s študenti, tako rekoč nima dostopa. Izjema je študentski svet, ki lahko vpogleda v konkretna mnenja študentov v postopku kandidiranja posameznega pedagoga v višji naziv. Vendar to pomeni, da v ankete o rednih profesorjih vpogleda preprosto nima. »V primeru rednih profesorjev namreč ni potrebe po ponovni izvolitvi in ni možnosti izvolitve v višji naziv,« pritrjuje predsednik študentskega sveta ljubljanske univerze Miha Rajh.
Ljubljanska univerza za ocene brez imen
Prorektor ljubljanske univerze za področje pedagoškega dela dr. Goran Turk, redni profesor na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, pravi, da na univerzi podpirajo objavo »skupnih oziroma anonimiziranih« rezultatov anket. A takšna objava, odgovarjajo na Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani, ne dosega svojega namena. »To bi pomenilo, da bi bili objavljeni zgolj številčni rezultati anket brez objave imen pedagogov, ki jim ocene pripadajo. Z anonimizacijo objava ne bi povečala odgovornosti posameznih pedagoških delavcev ter jih spodbudila k redni samoevalvaciji in stalnemu izboljševanju svojega pedagoškega dela. Brez objave imen pedagogov ni niti mogoče ugotoviti, kateri pedagogi so problematični in zakaj do slabih ocen prihaja. Žal se pri nas univerza še vedno premalo zaveda, da je študij namenjen v prvi vrsti študentom,« je ostra ministrica za študijsko problematiko ŠOU v Ljubljani Ana Belčič. K objavi celovitih rezultatov so pozvali že večkrat, a so jim z univerze odgovorili, da je objava rezultatov anket primerljiva z javno objavo ocen študentov, ki na univerzi študirajo. »Takšne primerjave moramo odločno zavrniti in opomniti, da so visokošolski učitelji javni uslužbenci, poleg tega pa kot akademiki nosijo posebno družbeno odgovornost,« še opozarja Belčičeva.
Turk kljub temu vztraja, da so rezultati anket interni podatki o njihovem delovanju in da so »včasih slabši rezultati posledica objektivnih razmer ali sprememb, kot je na primer bolezen ali druge težave izvajalca«. Te težave želijo reševati interno. Po njegovem mnenju tudi vzorec zaradi nizkega števila anketirancev ni reprezentativen in bi javnost take rezultate lahko »nekritično posploševala«. V skladu z novim pravilnikom, sprejetim lani, lahko študentski svet univerze zaprosi za rezultate anket o izvajalcu, tudi o rednem profesorju, dodaja sogovornik, a zamolči, da gre tudi v tem primeru za že obdelane rezultate.
»Za zagotavljanje kakovosti bi bilo vsekakor smiselno, da bi bili rezultati anket javno objavljeni. Navsezadnje se lahko na njihovi podlagi študent odloči, ali bi pri nekem profesorju opravljal zaključno delo ali ne,« dodaten argument pristavi Rajh. Tudi sami so univerzo večkrat pozvali k javni objavi, a se tega, »očitno zaskrbljeni za lasten ugled«, za zdaj otepajo.
Maribor: objava zaradi informacijske pooblaščenke
Mariborska univerza ravna drugače. Da bo objavila rezultate anket, se je odločila že v študijskem letu 2006/2007. »Leta 2007 je namreč dobila odločbo informacijskega pooblaščenca, ki ji je naložil, naj novinarju posreduje rezultate za tekoče leto. Iz odločbe je izhajalo, da navedeni dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, saj gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnih uslužbencev. Takratno vodstvo je ocenilo, da bi neupoštevanje izdane odločbe dvignilo še več nepotrebnega medijskega prahu,« pojasnjuje vodja kabineta rektorja mariborske univerze Jože Furman. Rezultati so dostopni kar na spletni strani univerze.
Zadržkov do objave pa tudi pri njih ni malo. Redna profesorica in dekanka na fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) dr. Nataša Vaupotič, kjer so profesorji kljub razmeroma zahtevnim programom in predmetom sicer zelo dobro ocenjeni, ima mešane občutke. »Vzrok za nižje ocene pogosto tiči povsem drugje, ne v delu profesorja. Študenti denimo podajo nizko oceno pri vseh področjih, ki jih v anketi ocenjujejo, če niso zadovoljni samo z eno stvarjo pri predmetu, recimo vsebino, ki je sploh ni predaval dotični profesor, ker je izvajalcev več. V takšnem primeru pogosto dajo nizko oceno vsem izvajalcem, tudi recimo glede rednega prihajanja profesorja na predavanje.« Na nižje ocene lahko vpliva tudi, če je študent nezadovoljen z oceno na izpitu. So pa imeli po drugi strani na fakulteti tudi takšne primere, ko je bila nižja ocena vzrok, da so začeli reševati težave v načinu poučevanja profesorja ali asistenta. Na podlagi golih anket je sicer nemogoče ugotoviti, kaj je vzrok posamezne nižje ocene, zato to preverjajo z dodatnimi anketami in z razgovori z najnižje ocenjenimi. Sama objava rezultatov, dodaja Vaupotičeva, pa najbrž ni prinesla nič posebej pozitivnega. »Če že kaj, se je začelo zmanjševati pomen študentskega mnenja. Res pa je, da je javna objava spodbudila odpravljanje pomanjkljivosti v izvedbi in interpretaciji anket.«
Eden od najboljše ocenjenih profesorjev, ki smo ga povprašali za mnenje, za svojo oceno sploh ni vedel, ker se mu zdijo ankete metodološko zgrešene, rezultati pa napačno interpretirani. Objavam tako sploh ne sledi. Bolj kot neki »všečki in instant lestvice«, pravi, ga zanima neposredno reševanje težav skozi pogovor s študenti.
